Otok Uere, Nova Kaledonija

Po vetrovni noči se danes zbudim ob svoji normalni jutranji uri. Spet je veter, kakšnih 18 vozlov jih bo tako na občutek. Občutek me ne vara kaj dosti, 17 jih je.

Ne vem kaj bi počel danes. Kar nekaj dela imam, za pospravljati, prestavljati, a nekako se mi nič ne ljubi. Zjutraj pridejo v zaliv večji otroci, danes je na vrsti jadranje na laser jadrnici. Ura in pol, pa zaključijo. Tokrat je nekdo drug trener in ves čas vpije na njih, kot da je kupil grlo na razprodaji v Lidlu. Verjetno ima dva grla še v rezervi doma. Zdaj vidim, da je marsikaj odvisno tudi od trenerja. Že meni kot opazovalcu ni bilo prijetno. Preveč vetra je za te mladičke, zato so po moje končali, ali pa je trener ostal brez glasu.

Prižgem AIS, da me kolega Bill lažje najde, saj če tega zaliva ne poznaš, ne vidiš vanj in ga zgrešiš. Upam, da se prikaže, kajti pri njemu nikoli ne veš, je kot vremenska napoved, in pri njemu je vse rahlo spremenljivo.

Okoli poldneva piha, da se trese jadrnica. Valov je komaj za 20 ali slabih 30 cm. Ravno toliko da se malo čuti premikanje barke, ampak pri jamborju in priponah pa piha, da kar žvižga. Seveda pogledam koliko ga je največ napihalo. 28,3 vozla ga je trenutno na sidrišču.

Ker imam čas, se lotim popravila ročne radijske VHF postaje, saj jo večkrat primem kar za anteno ker je shranjena v posebnem žepu. Napaka! Zdaj se mi je pri anteni zrahljal oz. se mi je zlomil del, ki drži anteno z ohišjem. Vse odvijačim, demontiram in vidim, da ni druge pomoči, kot da vse skupaj zalepim s epoxi lepilom in s strani ojačam, da se to ne bo več ponavljalo. Vse skupaj potem sestavim in preizkusim delovanje. Dela, a imam problem s ponjenjem. Od kar sem zamenjal polnilne baterije, mi polnilec več ne dela. A mislim, da ni kriv polnilec, ampak je krivda v meni, ker sem izbral in namestil neustrezne polnilne baterije. Zdaj jih moram polniti v baterijskem polnilcu, ki ima samo 4 polnilna mesta, postaja pa ima 5 baterij. Tako je vedno ena baterija prazna.

Včeraj sem med drugim vprašal trenerja, da z daljnogledom vidim neko ploščad na morju in vidim, da tja odhaja veliko motornih čolnov. Je tam kakšna ribarnica, ki goji ribe? Nasmeje se in mi pravi da je tam zelo zanimiva restavracija, katero si moram ogledati. Pa sva danes z Norvežanom želela tja, a nama veter ni dovolil. Bo morala počakati na boljše čase. Sem si jo pa pogledal na internetu in nekaj fotk delim z vami, kakor tudi fotko otoka Uere z zraka. Te fotke niso moje.

Kmalu mi AIS alarm javi, da je Bill blizu. Počasi le pripluje, sidra med mano in Norvežanom, kar je res blizu ampak upajmo na najboljše. Po postaji pravi, da je zunaj 35 vozlov vetra in sunki dosegajo do 40 vozlov. Valov ravno ni visokih, a je plul z vetrom v nos in pri 2800 obratih motorja, se je premikal komaj 2,7 vozla. Zdaj ko je sidran in je bolje kot zunaj, je srečen. Samo da je vse v redu. No danes tudi meni ni najbolj pri srcu, ko tako piha, saj še vedno nisem našel ustreznega gambeta med sidrom in verigo. To je nujno, kar moram kupiti.

Zvečer, ko se veter vsaj malo poleže in piha 21 vozlov, se z dingijem odpravim na sosednjo barko do Billa. Po dolgem času se srečava, spijeva pivo, Billova sojadralka nam pripravi dobro večerjo, nato pa preživimo večer ob prijetnem pogovoru, kasneje pa še ob kitari in petju, saj Nemka obvlada oboje in to zelo dobro.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja