Boatyard Nouville Plasiance, Noumea, Nova Kaledonija

 

Današnja noč je bila dolga. Zelo slabo sem spal, najedala me je putika. Sinoči sem večerjal pri Billu in njegova sojadralka je skuhala zelenjavo, v kateri je bilo precej graha, precej čebule, notri je bila še svinjina, zraven sem spil še dva mala piva… pa vem, da je vse našteto smrt zame in je bilo očitno že 3x preveč. Zjutraj pred šesto vstanem  in se uredim, že drugič v tej noči sem na naklofenu. Še pred kavo snamem genovo, jo lepo zvijem in zložim, zvijem vrvi od genove in sem zadovoljen, saj tako zgodaj zjutraj ni veliko vetra. Za enega samega človeka je to delo na barki in na vodi kar zahtevno, če želiš to narediti tako kot je potrebno. Ob sedmih pride Bill na kavo in jo spijeva skupaj, naredim nama zajtrk, malo debatirava in ura je 8:30, ko moram dalje. Do boatyarda imam okoli 6 NM, kar pomeni cca 1:15 ure motoriranja.

Pridem do dvigala, a tu ni nikogar. Tesno je, da bi krožil ali čakal, zato s krmo naprej izplujem iz zaliva in se vrtim okoli, dokler le ne vidim, da se je dvigalo prestavilo. Zaplujem pod njega in na premcu privežemo Indigo za kopno. Potem pa me mojster v Francoščini sprašuje, če sta traka za dvig v redu naravnana. Ja kako pa naj to jaz vem? Stručko, je ta možakar! Nimam druge, kot da grem v vodo pogledat kako stoji trak pod barko, da mi pri dvigu ne bo porinil saildrive pogon v barko in potem bom imel v barki vodo in tudi znotraj plul. 100x sem si že rekel, da si bom naredil malo nalepko, kjer pridejo pasovi… Malo sutra Đasmine! Še danes je nimam. Bom jo pa zdaj, morda.

Končno dvignemo Indigo iz vode in počutim se tako bedno, da ni za nikamor. Gremo do mesta, kjer bom delal in mi barko res les lepo pripravijo, ter nastavijo na stojalo. Oni gredo, jaz pa se vržem v delo. Menda jim od včeraj naprej ne dela več stroj za pranje pod pritiskom in sedaj moram prati na roke, postrgati školjke in očistiti trup Indiga. OK, ni zelo poraščen, slabi dve uri dela bosta dovolj. Potem vse operem, očistim, s šestimi vrvmi privežem barko iz bitve na sponko v  betonskih tleh, kajti tu vedno močno piha in še ciklonska sezona je tu. Ob štirih je vsega konec in jaz sem utrujen. Moram še v trgovino, zato bo za danes dovolj.

 

Dragi moji bralci, sledilci, ljubitelji jadranja in vsi ki me spremljate še iz drugačnih, vam znanih razlogov. Barka je zunaj, dela je na pretek in mi ga v naslednjih dneh ne bo zmanjkalo, saj je potrebno barko pripraviti za nove jadralske podvige. Tokratna plovba bo bolj hitra in avanturistična, vsekakor ne bo nič več umirjena, kot je bila ta, na moji četrti ruti od Tonge do Nove Kaledonije. Ko končam z delom, moram čez nekaj  dni odleteti v Slovenijo in čez dobra dva meseca se vrnem nazaj.

Z današnjim blogom se poslavljam od vas za ta čas. Vsi, ki ste prijavljeni na novice preko moje spletne strani, boste obveščeni o dogajanjih, izvedeli boste vse v zvezi s predstavitvami knjig in potopisov. Nekaj terminov  je že rezerviranih, nekaj pa je še prostih za naša srečanja. Prav tako je načrtovanih kar nekaj sestankov z raznimi podjetji, novinarskih srečanj in tako bo še premalo časa za vse kar načrtujem. Kdor si želi izvedeti več, naj se prijavi na novice, v kolikor še ni. Novice bomo pošiljali samo po emailu. 

Kmalu bo na spletni strani objavljena tudi predvidena nova, peta ruta v kateri pa bo novost to, da bom sprejemal na barko jadralce (največ dva na enkrat), ki si želijo jadralskih izkušenj na oceanu ali na daljnih morjih, ki skrivajo samotne in čidovite otoke. Nekaj bo daljših plovb, ena tudi dvotedenska non-stop plovba,…O tem kaj več napišem drugič. Bom pa ves čas še vedno v kontaktu preko emaila.

Hvala in se morda vidimo še ta mesec v Sloveniji!

Jasmin

 

One thought on “9. januar

  1. Jasmin, zdravo! Lepo te je bilo spremljati in podoživljati tvoje dogodke. Upam, da si barko dobro vezal in utrdil proti vetru, da boš v odsotnosti mirno spal :).Želim ti varen let proti domu pa javi se kaj, ko boš v Sloveniji. Tvojo knjigo Ljubezen pod jadri sem prebral. Zelo dobra, vendar bi jo jaz morda naslovil malo drugače. Pa o tem mogoče kdaj drugič na štiri oči, če bo nama namenjeno, da se srečava.
    Lepo te pozdravljam in še enkrat hvala za vse tvoje zanimive bloge.
    Mišo iz Trb.

Komentiranje onemogočeno.