Saweni Bay, otok Viti Levu, Fidži
Danes se je moje jutranje spanje kar hitro končalo, saj me je prebudila glasna glasba iz zvočnikov. Ko sem prišel v kokpit in pogledal proti obali, je bilo na njej kakšnih 5 avtomobilov in eden od njih je imel verjetno namesto sedežev montirano zvočno opremo za disco clube. Ljudje na plaži so plesali, se smejali, zabavali. Očitno se je njihova noč samo še podaljšala v novo nedeljsko jutro. Lepo je videti, tako srečne ljudi.
Ker več ne morem spati, si skuham kavo in sedem v kokpit, ter se prepustim jutru, sončnim žarkom in poslušanju glasbe iz obale. Ura je pol sedem zjutraj, ko prvič ugledam veliko potniško križarko, katere samo pol gleda izza z mangrovami in palmami poraščenega grebena. Prižgem AIS in jo vidim, Ruby Princess, 289 m dolga križarka, na kateri je lahko 3080 ljudi. Danes spet Lautoka praznuje, spet bo v njej veliko ljudi, taksisti imajo praznik, kakor tudi prodajalci spominkov.
Ker sem na večerjo povabil kolega Norvežana, na jedilnem listu pa imam pečenega piščanca iz pečice in francosko solato, sem moral slednjo pričeti delati že dopoldne. Ne vem če bo ravno francoska, saj nimam kislih kumaric, sem pa zato vlil v solato nekaj kisa. Ko sem vse naredil sem bil vesel z izdelkom, katerega sem hitro dal hladiti v hladilnik. Piščanca bom spekel v pečici, prej pa ga bom namazal z mešanico tukajšnjih začimb, medu in kančkom sojine omake.
Okoli poldneva se blizu mene sidra starejša barka. V barki berem in popravljam tekst za časopis, ko nekdo trka na barko. Pridem ven in spoznam možakarja, Južno Afričana, čeprav sva se videla samo enkrat, na manjšem otoku v Savusavu. Malo se pogovarjava in pogovor nanese na Indigo, zato ga povabim, da si ogleda mojo barko, nato pa še on povabi mene, da vidim njegovo. Seveda se usedem v dingija in se zapeljem do njegove barke. Barka je res starejši letnik, 1986, Tayana 42 in čeprav je to ameriški brand, je narejena na Taiwanu. Centralni kokpit, ki ni ravno velik, a je prijeten, zelo visoka in čvrsta ograjica okoli barke, veliko oken in zračnikov ter predvsem zelo trdna paluba, čeprav je tudi sam trup barke narejen zelo trdno. Pohvalno ima vpetje pripon, ter prione, ki stojijo na treh straneh, spredaj, zadaj in na sredini. Torej če poči ena, jambor še vedno stoji. Predvsem varno. Notranjost je naravnana na pravi les, ki je še vedno po 33-tih letih sijoč in nič obrabljen. Drugače, kot Ikea pohištvo sodobnih in cenovno ugodnih bark. Ni mi všeč krmna spalnica, ker je previsoka, ima dve kabini in dve toaleti, čeprav je ena res stisnjena. Zato pa ima ogromno prostora za shranjevanje in pri prodaji še vedno drži dobro ceno. Sicer me barka ne navduši najbolj, a jo vseeno pohvalim, saj ima več minusov kot plusov. Spijem še kavo in se kasneje poslovim, saj bo že čas, da dam peči piščanca.
Zvečer pride k meni kolega na večerjo in ob dobri hrani in prijetnem kramljanju mine večer, ki se prevali v pozno noč.
