Saweni Bay, otok Viti Levu, Fidži
V sanjah slišim dežne kaplje, ki padajo na palubo, potem pa se zlivajo po njej v potočku, ki na koncu preide kar v zajeten del vode. Če bi zdaj to vodo zajel in prefiltriral, bi vsekakor imel kar precej vode v tanku. Deževnica se je izlila v morje in se pomešala s slano vodo, kot se to zgodi vedno ob dežju.
Vstanem in se uredim, spijem svojo kavo, tokrat ne v kokpitu. Ob kavi napišem nekaj elektronske pošte, odgovorim na razna sporočila, nato pa se odpravim čistiti hladilnik. Vsake tri dni ga moram čistiti, saj se v njemu nabere nekaj vode. Ker imam v njemu tri večje plastične zaboje s pokrovom, da ne mečem stvari kar tako v njega, le te zdaj izvlečem, stvari iz njih pa zložim na mizo. Tako jih lažje očistim in tudi bolj higiensko je, če je vse očiščeno. Seveda je delo zamudno, a se vedno splača. Ta čas je nehalo deževati, nad Indigom pa se je nabralo kar nekaj sivih oblakov, ki ne spustijo sončnih žarkov skozi njih. Verjetno bo potrebno zvečer za kakšno dobro uro prižgati motor, da naredi nekaj, še prepotrebne elektrike.
Ura je že skoraj ena, čas ko sva s kolegom dogovorjena, da greva v mesto Lautoka. Potrebujem visokotlačni hitri spojni element, kateri se mi je zadnjič zaradi preutrujenosti materiala razletel. Ker je morje dokaj mirno sva z dingijem kar hitro v Lautoki. Poiščeva meni znano trgovino in servis, a nimajo tega dela, ki ga potrebujem. Pravzaprav imajo kar nekaj podobnih zadev, le tega ne kar jaz potrebujem, saj ima moj spojni element notranji konus drugačen od tistih, ki jih imajo tukaj. Nič ne bo. Poiščem še drugi dve trgovini, a ti imajo še manj kot prva.
S kolegom grem zdaj še v trgovino, specializirano za električne elemente, saj on potrebuje nekaj specialnih zadev. A ker s trgovcem v eni uri ne najdeta skupnega jezika pri ceni, se razidemo brez da bi sklenili posel. Zato greva še v samopostrežbo, kjer on nakupi nekaj stvari, jaz kupim le kekse za ob kavi, ter paradižnik v konzervi.
Plovba do barke je počasna, saj se je nabralo nekaj valov. V tem času me pokliče kurir DHL-a in mi pove, da bodo morda že danes pripeljali paket na naslov, katerega sem jim dal za dostavo paketa. Torej je moja elektronika za avtopilot le prispela. Danes zjutraj sem gledal v programu za sledenje, pa je bila še na letalu iz Sydneya za Fidži. Torej je paket prišel v dobrih petih dneh. Ker sem danes pozen, se mi pot do cilja ne bo izšla.
Ko prideva do njegove barke, me ta povabi na kavo in po kavi grem na svojo barko. Kar ne morem dočakati, da pogledam drugi del cevi, če se da drugi priključni element odvijačiti. Takoj ko zagledam privijačen element na cevi se nasmejim od sreče. Očitno imam včasih tudi nekaj sreče. Sicer me bo vse skupaj nekaj finančno stalo, a vem, da bo normalno delovalo. Torej v nekaj naslednjih dneh moram spet v Lautoko.
Uredim še nekaj drugih zadev, nato pa si začnem pripravljati večerjo. Jutri moram v Vuda marino po paket, a se še nisem odločil kako bom prišel tja. Možnosti je veliko, vprašanje je, za katero se bom odločil jutri zjutraj. Prav tako pogledam na vreme in vidim, da se bo napovedani ciklon umaknil iz sredine otokov nazaj proti SZ, kar pomeni, da za nas ni nobene nevarnosti pri plovbi. A najprej po vrsti,… paket, montaža, test, potem pa odjava in naslednji teden bi res lahko odplul, če bo vse šlo kot mora.
