18. januar

JADRANJE NA OCEANIH:   HEDONIZEM ali IZZIVANJE

Jadranje po oceanih že dolgo ni več samo neke vrste šport, potovanje ali hedonististični užitek, kot ga  marsikdo rad opredeljuje. Pravzaprav je jadranje po neznanih morjih in oceanih, zaradi hitro spremenljivih vremenskih razmer, postalo zadnje čase nevarno in vse kaj prej, kot hedonizem. Pravzaprav ni niti izzivanje, ampak vse večkrat na več tedenskih pasažah postaja borba za preživetje. Vse večkrat sem bral komentarje o mojem solo jadranju, kot norost. Dejansko pa v tem ni filozofije. Zame je poanta vsega samo ena beseda: sreča. Ne želim filozofirati o znanju, jadrnicah, znamkah, opremi,… V zadnje pol leta sem bral o toliko jadralskih nesrečah, kot jih prej nisem bral vseh šest let, kar sem na morju in oceanih. Niso vedno krivi ljudje, ki sami naredijo napake, zdaj je največkrat krivo vreme, ki se iz ne vam kakšnega razloga spremeni v ne napovedano neurje. Ljudje so prejadrali okoli sveta, enkrat, dvakrat, trikrat,…pa se jim zgodi nesreča. Profesionalni štirje jadralci, ekipa, ki opravlja svoje dobro plačano delo, dostavo jadrnice po severnem Atlantiku od točke A do točke B,… ni jih več. 36 krat se je izšlo vse kot po maslu, 37-tič se je zalomilo in to na 82 čeveljski jadrnici Oyster. 

Spomnimo se mojega pisanja o nemški jadrnici, ki se je potopila nekaj milj od Fidžija. Nenapovedano vreme se je samo stopnjevalo. Bilo je vedno slabše, morje se je dvigalo. Skipper, ki je na morju že 30 let je na podlagi vremena ocenil plovbo kot varno. Postala je ne-varna!

Pa reševanje nemške družine 300 NM južno od Suve. Na srečo so ostali samo brez jadrnice, ohranili so svoja tri življenja. Manj sreče je imela posadka na Bavarii, pred Novo Zelandijo, kjer je en član posadke umrl, jadrnica pa se je potopila. Lani septembra se sedem članov posadke vlačilca, ki ga je zajel hurikan Lorenzo, ni vrnilo v svoje tople in ljubeče domove.

Zdaj v zadnjih nekaj tednih spet odmeva nesreča petih jadralcev, pri katerih se je morje v bonaci spremenilo v nekaj urno nevihto in boj za preživetje. Odtrgan jambor, pokvarjen motor, veter, valovi,… Je tu kriva vremenska napoved? Oh kako mi je to vse znano. Podobno, a manj strašno sem tudi sam doživel  med jadranjem iz Fuerteventure na Gran Canario. Večkrat bi moral slediti profesorjema pri fiziki in zemljepisu, da bi lahko prepoznal geografsko pozicijo plovbe in bi vedel, kdaj se lahko zgodi Venturijev efekt. Če ostaneta cela, ti in barka, je rezultat enačbe: Sreča! Šele kasneje narediš koktail v katerega pomešaš nekaj hedonizma in kanček izziva.

Spet drugje se naredi nesreča iz čiste neumnosti in neprevidnosti. David Moore je odplul s svojo jadrnico Egoist iz Watchet marine. Plul je po Bristolskem kanalu, saj je ravno takrat v njem največja, a močna plima. Kam je bil namenjen nihče ne ve, a tisti, s katerimi je nazadnje govoril, je povedal, da mora v vodo, ker se mu je na propeler navila vrv. Ker je rad pil alkohol, domnevajo, da tudi tokrat ni bil brez alkoholnih substanc, zato je odšel v vodo, ne da bi se privezal ali kako drugače poskrbel za svojo varnost. Jadrnica je zaradi močnega toka odplula naprej in so jo našli nasedlo na plaži Berrow. Še vedno je imela vrv navito okoli propelerja. Davida Mooora pa je našel sprehajalec mrtvega ob obali kakšnih 14 dni dni po tem dogodku.

Zdaj odmeva izginotje 67-letnega škotski jadralca, potem ko so njegovo jadrnico Simba (vredno  350.000 €) 13. decembra našli prazno in zapuščeno na koralnem grebenu, 300 NM pred Egiptom. Škot Colb Finnie se je odpravil na 5.000 milj dolgo solo jadranje od Avstralije do Port Ghaliba v Egiptu. Na zadnje se je njegov AIS signal videl, ko je plul mimo Božičnih otokov. In spet ga je ujelo neurje, preko satelita je javil domačim, da je okoli jadrnice morje vzkipelo in da ima zelo malo goriva,…  To so bile njegove zadnje besede.