Januar – 2018

30.1.2018, Oranjestad, Aruba

Včasih nekatere stvari pač ne gredo na silo, zato sem še vedno na sidrišču in ne morem naprej. Še nekaj dni bo tako. Tudi danes piha močan veter in se nikakor ne umiri. A to ne moti velikih potniških križark, za katere je Aruba le ena od postojank, da pristajajo na doku Oranjestada. Danes so tu kar tri v eni vrsti, vse tri na enem pomolu. Aruba je že tako majhen otok, dolg 30 in širok komaj 9 km. Je zelo gosto naseljen (čez 100.000 prebivalcev) ter gosti mnogo hotelskih turistov. Danes je zaradi potniških križark tu še kakšnih 8.000 ljudi več. Prav zdaj, od Januarja do Aprila je najvišja sezona, plaže z belim peskom so oblegane, povsod je slišati glasbo, zvečer pa se vidi in sliši kar precej reševalnih vozil na nujni vožnji. Danes je tu še poseben dan, saj se vsak torek organizira Bombini festival glasbe, hrane in ročnih del. Da je večer v Oranjestadu še bolj barvit od barvitih svetlobnih napisov, luči in še česa drugega, skrbi za to mavrični avtobus imenovan Kuku Konuku. Vsak večer organizirajo ogled mesta in nato vas odpeljejo na nepozabno večerjo. Največja specialiteta pa so jedi iz morskega psa. Dan je tako pri kraju, pogledal bom še en film v domačem kinu, nato pa… meni lahko noč, vam pa kmalu dobro jutro.

Oranjestad, Aruba

29.1.2018, Oranjestad, Aruba

Včeraj nisem pisal bloga, saj se ni dogajalo nič posebnega. Bila je bolj klasika zadnjih dni: močan veter na sidrišču do 27 vozlov, včeraj je bil kar nekajkrat dež, enkrat celo z manjšo nevihto,… Sem pa zato dan namenil pisanju, branju, oblikovanju,… Verjamem, da bo takšnih dni kar nekaj, zato tisti, ki me berete, ne zamerite.
Danes mi je zmanjkalo vode v zadnjem tanku, pa tudi s pitno vodo sem bolj na tesnem, razen obvezne rezerve seveda, ki se je ne dotikam, razen v sili, ko bi šlo nekaj narobe. Rezerva pa je pri meni v obliki 100 lit. vode v sprednjem tanku in 50 lit. pitne vode v plastenkah. Danes je že devet dni, kar sem jo zadnjič natočil in če se zaveš, da si jo lahko sam pridelaš, potem nisi z njo preveč varčen. Tokrat si jo bom proizvedel prvič in priznam, nekoliko treme je v meni prisotno. V kokpit postavim svojega Rainmana, ter ga poženem. Dela! Prvi liter pitne vode steče nazaj v morje, potem pa jo poskusim še sam. Dobra je! Natočim si 150 litrov v tank, 30 lit. pa v plastenke, te bodo moja pitna voda. Torej skupaj 180 lit. vode se je nateklo v dobrih dveh urah in pol. Hondin motorček je za to porabil točno 1,5 lit bencina, kar me tukaj stane 1,39 EUR. Točno toliko, kolikor v tukajšnjem supermarketu stane 1,5 lit. plastenka vode (1,67 $). Vodo za gospodinjstva na otoku proizvajajo na enak način kot jaz, z desolinizacijo. Vso ostalo vodo v plastenkah pa pripeljejo od drugod. Vse skupaj še pospravim in življenje na barki se spet normalizira. Lepo je biti neodvisen. Tudi z elektriko je tako. Barka že ni bila priključena na elektriko točno 61 dni. Sončna celica in vetrni generator polnita akumulatorje, da imam jaz ves čas neomejeno brezplačno elektriko.
Med predelavo vode sem še zajtrkoval in v nedeljo pečen domač kruh je res dober. Malo se že pozna da imam pekovske gene 😉

Oranjestad, Aruba

27.1.2018, Oranjestad, Aruba

Veter ne pojenja, pravzaprav se še krepi. Gledam vremensko napoved, ki za danes pravi – veter do 22 vozlov, dopoldne pa sem izmeril skoraj 33 vozlov. Popoldan, še malo več. Letala imajo zamude, nekatera ne vzletijo, nad našimi jamborji pristajajo le velika. Ta se očitno vetra ne bojijo. Na sidrišču ostajamo vsi na svojih barkah, vežemo dingije in pospravljamo tende. Če bi šel zdaj z dingijem do obale, me sunki vetra potegnejo kontra, do Kolumbije. Ne hvala! Zamotim se z delom, ker nimam kruha ga zamesim in spečem v pečici, ter naredim pozno kosilo. Vsaj elektrike imam dovolj, vetrnica dela na polno, vodo pa si že jutri naredim, saj imam svojega Rainmana. Zvečer pišem, torej delam. Pa saj je to moje potovanje več kot služba in ne več užitek: članki za časopise, zgodbe, knjige, predstavitve knjig, predavanja, prodaja knjig,… pač, res neke vrste služba. In od vsega tega je najbolje to, da imam res dobro pisarno.

Oranjestad, Aruba

26.1.2018,  Oranjestad, Aruba

Zjutraj se še pred bujenjem ure prebudim, kot moj vnuk, kadar gredo na morje in je ves v pričakovanju, da ga starši ne bodo pozabili zbuditi. Enostavno nisem mogel več spati, zato sem že ob 5 uri vstal in po popiti kavi ter dobrem zajtrku pripravil barko za plovbo. Še pred svitom sem dvignil sidro in se odpravil proti otoku Aruba. Veter je bil spet malo močnejši kot je bil napovedan, zato pa so bili valovi manjši, a veliko bolj ne prijazni, saj so me tolkli z boka in plovba je bila “very rolly”.  Že dolge ne tako. Potem pa se je pokazala mavrica in v sivih oblakih sem prepoznal nevihto, ki se je bližala. Prišla je, a kot je prišla je po slabe pol ure tudi odšla. Vsaki dve uri sem menjaval vabo za ribe, a nobena ni bila prava. Ribe so bile, saj sem jih opazil, ko so nad jato rib leteli ptici in se pognali direktno v vodo, da so nahranili svoje lačne želodce. Po devetih urah plovbe sem preplul 58 NM in se sidral desno od glavnega porta, kjer sta privezani za pomol strašili dve ogromni križarki. Kljub temu da sem sidral v plitvem, na komaj 3.7 m globine,  sem zaradi močnega vetra spustil v vodo 8 kratnik verige. Veter ne pojenja, zato po obešeni rumeni zastavici spet nastavim sidrni alarm na telefonu, Jutri se še prijavim na policiji in carini. Upam, da se vreme kmalu izboljša in da bom lahko srečno nadaljeval s plovbo.

Slika ob prihodu na otok pokaže rafinerijo z industrijskimi objekti, jaz pa sem pričakoval bele neskončne peščene plaže, palme in flamingose…

25.1.2018, Santa Cruz, Curacao

Zjutraj zapustim miren in varen zaliv in se v umirjenem vetru 12 vozlov odpravim proti začrtanem  cilju, zalivu Santa Cruz. Plovba je že skoraj malo dolgočasna , saj piha vzhodnik, valovi pa so do enega metra. Z razvito genovo dosegam hitrost 6 in več vozlov. Nekje na pol poti  zaplujem pod siv velik oblak in čez nekaj časa me poškropijo dežne kaplje. Veter se okrepi in zdaj piha 22 vozlov in več, smer pa je SV. Skrajšam jadro in ga preusmerim na drugo stran zato Indigo poleti s hitrostjo 7.4 vozla. Še malo zvijem genovo in ko sem na 6.4 vozla se počutim že bolje.  Po 28 NM le priplujem v zaliv Santa Cruz, ki pa je prazen. Sidram na 5 m globine, veter pa se vedno piha od 18 do 21 vozlov. Vetrni generator se obrača in vem da bo dovolj elektrike. V čisti in bistri vodi se potopim do sidra in se prepričam če je dobro vkopan v pesek. Nastavim se sidrni alarm na pametnem telefonu in si skuham kavo ter pozno kosilo, katero bo tudi danes brez ribe, saj se na dveh različnih palicah in vabah tudi danes ni nič ujelo. Tudi danes bom  prisiljeni vegeterijanec.

Santa Cruz, Curacao

24.1.2018, Fuik Bay, Curacao

No pa sem se končno prestavil. Štirje dnevi v marini so bili dobrodošli za razna popravila in izboljšave. Razsoljevalec je že opravil nalogo in prvi litri vode so se že natočli. Sprva je šlo malo počasi, a se že navadim. Zjutraj sem odrinil v pasatu 20-tih vozlov proti otoku Curacao in po manjsih dvo metrskih valovih preplul do otoka Curacao, kjer sem se sidral v Fuiku Bay. Jutri pa naprej.

 

23.1.2018, Bonaire, N. Antili

Morda bom sedaj kaj več lahko zapisal, saj mi je moj urednik teh strani uredil, da lahko pišem s telefona in mi nekaj zadev celo poenostavil.

Sinoči sem končno dobil izgubljeno in ne dostavljeno prtljago, ki se je žal izgubila na letališču v Amsterdamu. Danes zato sledi odjava na Uradih in jutri po plačilu marine odrinem proti Curacau, kjer se sidram in  prenočim.

Barka je po večini pripravljena za nadaljevanje poti in upam da v nadaljevanju ne bo vecjih nevšečnosti. Jutri tudi preizkusim  razsoljevalec direktno na barki.

 

20.1.2018, Bonaire, N. Antili

Zemlja je okrogla, a morje nikakor da se izlije z nje. Ta moj modri marmor, na katerem se prepletajo zgodbe in življenja, ta biser, brez katerega se enostavno ne da. Nisem čarovnik, a vseeno:  malo prej sem bil tam, zdaj sem že tu… Zdaj  gre zares!

Prej in potem

prej…. in danes….

18.1.2018,  Desolinizator

Zamisliš si željo in pogledaš v nebo, kjer se je pravkar prižgal ognjemet želja… Vendar, želje so eno, realnost je drugo, a vseeno v meni gori upanje. Vem da zmorem, vem da lahko, vem da…  Zdaj vem, ker ga gledam in ga imam doma… čarovnika, ki iz slane vode pričara sladko… In življenje postane še slajše…

Desolinizator je doma…

Desolinizator

9.1.2018, Predstavitev desolinizatorja Rainman

Vedno sem se spraševal, kaj naredijo čarovniki, da nas prepričajo, da je tisto kar počnejo resnično. Je to trik, je to farsa, je to morda iluzija? Zato sem odšel v Izolo na predstavitev čarobnega stroja, ki iz slane vode v eni sami uri naredi od 60 do 70 litrov sladke oz. pitne vode. Kljub slabemu vremenu in poznemu času, ki se je že malo zavil v temo, sem bil vseeno priča “čudežu”. Majhen stroj avstralske proizvodnje Rainman, je s svojim samostojnim agregatom, črpalko in membranami ustvaril precej pitne vode. Prepričal sem se, da je naprava pridelala in napolnila deset litrsko vedro s sladko vodo v času 10,38 minute, čeprav je imelo morje komaj 12 stopinj. Tudi poskusil sem jo in se prepričal, da je res pitna. Čudeži obstajajo in očitno bo potrebno to čudo imeti tudi na barki.

Desolinizator

1.1.2018, Zopet doma

Včasih se stvari obračajo hitreje kot si zamislimo. Nekatere stvari se obrnejo in zaprejo, nekatere ostanejo odprte, le pokrite so  ter čakajo na zaključek. Nekatere stvari pa se odpirajo same in pozitivno presenečajo. Prav zaradi takšnih stvari sem moral na hitro zapluti z barko v marino, sam pa sesti v letalo in po 28 urah potovanja stopiti na hladna tla naše lepe podalpske dežele. Svojo plovbo sem prekinil za nekaj dni, nato pa se hitro vrnem nazaj.  Čakajo me novi sestanki, novi sponzorji, nova oprema, predvsem pa najnovejši dodatek – razsoljevalec (watermaker), kateri bo pripomogel, da bo plovba veliko lažja.  Moja solo plovba na serijskem plovilu je začela zanimati tudi nekaj ljudi in jadralnih društev iz drugih sosednjih držav, ostale Evrope in sveta. Se vidimo!

Tudi Barcaffe je mali člen na moji poti, ki skrbi za opojno jutranjo razvado. Hvala vam!

Spet doma

Mnenja o knjigi

 na Sestrunju 14.7.2017

———————————————————————————————–

Knjigo sem pričel brati za pokušino, do konca pa jo preberem v miru v pravem ambientu na barki. Odlično. Upam, da te morje popelje okoli sveta, da bomo deležni tako podrobnega opisa tudi ostalih krajev na poti.
LP NT
PS: Na polici bom prišparal prostor še za štiri tvoje knjige (najmanj).
(vir: forum morjeplovec)

 

Od kar imam tvojo knjigo, me sploh ni več na forumu. Prvih 100 strani sem že obdelal. In kot vsaka dobra kriminalka, se tudi tvoj potopis stopnjuje. Super tudi, da si vključil ogromno fotk. Že tekst me odnese nekam tja v modrino, potem pa še pogled na fotke in ….. Super in vse pohvale za podvig in knjigo.
Priporočam v branje vsakemu morjeplovcu, neizkušenemu in izkušenemu.
p.s. Kritiziral ne bom, ker tudi ni kaj in ker spoštujem to kar si naredil, zaplul svojim sanjam naproti in vse skupaj lepo zapisal.
Imam pa željo za drugo knjigo, več gole kože, pa ne tvoje.
Mare
(vir: forum morjeplovec)

 

Knjigo sem prebral na 3/4. Berem počasi ker vsak stavek preberem in vsak podatek pogledam na netu. Pogledam vse lokacije na Googl Earth in vsak tvoj premik. To vzame veliko časa. Knjiga je zelo berljiva in zanimiva. Toliko.
Lp Zoran
(vir: forum morjeplovec)

 

Pozdravljen Jasmin.
Čez vikend sem prebral tvojo knjigo in jo dobesedno požrl. Ker sem te spremljal na Morjeplovcu sem že po tvojih zgodbah in tvojih reportažah s sejmov in drugih zapiskih vedel da znaš pisati. Tukaj ti beseda še lepše in bolje teče. Knjiga te vsrka in tudi klic žene na kosilo me ni odlepil od nje. Čudovita knjiga in če dovoliš bi napisal o tej knjigi svoje mnenje na Morjeplovca. Dober si da si se sam upal jadrati. Imam nekaj vprašanj okoli jadranja in me zanima če bi te lahko poklical. Imam tvojo staro telefonsko ki ne obstaja več.
Hvala, Marjan
(vir: forum morjeplovec- zasebno sporočilo)

 

Spoštovani gospod Jasmin Čauševič!
Trenutno sem na 153 strani vaše knjige. Kot jadralka in ljubiteljica morja sem prebrala skoraj vse navtične knjige slovenskih in hrvaških avtorjev, nekaj celo tujih avtorjev, seveda v angleščini. Veliko potopisov znanih in zvenečih slovenskih imen sem na sredini knjige enostavno prenehala brati, ker je v njih vladalo dolgočasje. Vaša knjiga in vaš stil pisanja je nenavadno poseben, fascinanten in kar kliče bralca k branju. Danes me je tako pritegnilo, da sem skoraj zamudila službo. Zdaj ko vam to pišem, sem zaprla oči in enostavno zajadrala z vami. Korajžno naprej!
Mirno morje! Ida
(vir: moj email)

 

Danes sem se lotil knjige Jasmin Jadranje: Šepet vetra in valov, v kateri avtor v obliki razširjenega ladijskega dnevnika opisuje jadranje od Poreča do Visa in potem čez Jadransko morje in ob vzhodni italijanski obali do Otranta; obravnava tudi plovbo ob Siciliji in Eolskih otokih do severne obale Sardinije (do tu sem prebral).
Knjiga je napisana tako nazorno, da sem brez problemov podoživljal njegova doživetja, še posebej, ker sem na prvem jadranju od Izole do Zadra pred 16 leti s sorodnikoma.
Filip Mihael
(vir: FB)

 

Uživam ob branju te zares zanimive knjige. Hvala Jasmin 🙂
Jana
(vir: FB)

 

Iz prve roke lahko priporočim knjigo. Za naju je skoraj peljar!
Andrej Kosec
(vir: FB)

 

Res je čudovita…prvih 103 sem kar požirala, pa sem jo šele v roke dobila….zelo priporočam za branje in nič ne bo škodilo, če bo kasneje krasila vašo knjižno polico….
Tanja Nik
(Vir: FB)

 

Sem ravno prebrala vašo knjigo in mi je zelo všeč..čestitam za podvig in vam želim še veliko sreče in podobnih doživetij! Hvala vam!
Lučka V.
(Vir: FB)

 

Knjiga, vredna branja. Jo imam in me veseli, da jo imam. Knjiga je lepa..in veliko truda je bilo vloženega vanjo. Priporočam!
Andreja R.
(vir: FB)

 

Čudovita knjiga. Jaz jo sedaj končujem in imam občutek, kot, da sem sam bil tam… Turistično seveda. Čudovit zapis Jasmin… Požiram jo.
Bojan R.
(vir: FB)

 

Ni lepšega, kot nekomu omogočiti, da živi svoje sanje! In če dobiš v zameno še tako zanimivo in uporabno knjigo kot je tvoja, je to sanjsko! Jasmin, še naprej deli z nami svoje zapise….
Žiga K.
(vir: FB)

 

Čeprav sem s tvojo knjigo “priplul” šele do Sicilije, ugotavljam, da mi nadaljnja pot ne bo prav nič dolgočasna. Vključil si vse podrobnosti, ki nas morjeplovce zanimajo. Od vremenskih pogojev, opisa sidrišč in mest, pa do splošnega vzdušja na jadrnici, prehrane… Vse si popestril z velikim številom fotografij. Ni kaj, priporočam knjigo vsem morjeplovcem. Pa še nekaj, skrajni čas je, da si spremeniš Nik name, lahko tudi v Izkušeni Novinec (z veliko začetnico).
Marjan T
(Vir: forum morjeplovec)

 

Novinec, hvala za tvoj iskren potopis! Vesel sem, da z nami deliš tako uživaške kot težke trenutke. Tako uspehe, kot napake. Vključno s cenami. Ravno zaradi tega je knjiga tudi zelo realna in praktično uporabna. TOPLO PRIPOROČAM!!!
Bouton
(vir: forum morjeplovec)

 

Ma ta knjiga je vodič, potopis, leksikon in jadralni priročnik v enem. Kmalu bom na koncu, zato Novinec, pero v roke, piši naprej, saj dogodivščin imaš še dovolj… Hvala ker z nami deliš vse to. Če en jadralec po knjigi za tabo vozi ne bo ne lačen, ne žejen, ne brez nafte ali jadrarja. Ni to vodnik? Dosti jadralskih izrazov uporabljaš in jih tudi večkrat pokomentiraš, da so laiku razumljivi… pravi leksikon. Lepo opišeš pot, veliko slik je zraven…krasen potopis!
Iztok
(vir: forum morjeplovec)

 

Živjo Jasmin, knjiga je bila….čisto prekratka!!! Za drugi del sem se postavila v vrsto. Hvala za tako doživeto popotovanje. Na srečo 😉 sem zbolela za virozo in bila dva dni na poti do Kanarskih. Dobila sem tudi nekaj idej, tista s čakljo za čistiti AF je super, do zdaj smo viseli na špagi…zanima me tudi tisti dodatni škripec za dvig na jambor in še nekaj moram vprašat, kje hudiča, si se naučil tako jadrat? Šele zdaj sem povezala Novinca in tebe in videla, da si prej motoriral, potem pa, v meni nerazumljivem času, prejadral tako pot. Sam. Ja, kako? Katera šola ti je to dala? In še enkrat, novo knjigo sem že naročila, tako, da kar Indigo pod rit in na Karibe!
Maja Lepen
(Vir: zasebno sporočilo)

O MENI

Jasmin Čaušević

Rojen sem 1961 leta v Slovenj Gradcu. 

Kot vsi navtični zanesenjaki sem pričel že leta 1986 pluti z gumijastim čolnom in Tomosovim motorjem. Leta 2006 pa sem se tako navdušil nad navtiko, da sem začel pluti na hitrih bivalnih gliserjih, predvsem sem se navdušil nad cenovno ugodnimi motornimi plovili znamke Bavaria. Kot vsakemu navtiku je s časom vsako plovilo meter prekratko, zato sem vedno sanjal o dodatnem metru in ostalih privilegijih, ki ga ponuja večje plovilo.   Leta  2010  sem se preusmeril na jadranje, zato sem začel jadrati na jadrnici.  Jadrnica in jadranje sta me posrkala na morje in od takrat naprej bi tudi zame veljal citat pokojnega Jožeta Horvata, ki pravi nekako tako: »Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!« Postal sem odvisen od morja, vetra, jader in skoraj 11 metrov dolge jadrnice. Zame jadranje pomeni svobodo, neodvisnost in nov kvaliteten način življenja. Plovila sem spremljal tudi po raznih navtičnih sejmih cele Evrope, svoje vtise in novosti s teh sejmov pa sem opisal kot zunanji sodelavec revije Navtika plus. Pišem članke in reportaže prav v tej reviji, kakor tudi po raznih spletnih straneh, forumih in drugih časopisih.

Leta 2014 odrinem na svojo prvo daljšo plovbo od Poreča do Kanarskih otokov. Zato to leto napišem  knjigo Šepet vetra in valov, ki je moja prva knjiga, a upam, da ne zadnja. S knjigo sem želel svet jadranja in pustolovščin na preprost način približati vsakemu ljubitelju morja. V naših glavah prevladuje miselnost, da je za takšno plutje in življenje potrebno imeti posebno jadrnico, da je to cenovno neugodno, da so za takšno plutje potrebne dolge priprave, itd. S to knjigo so vsi miti o tem razbiti! 

Leta 2016 nadaljujem svojo samostojno plovbo iz Kanarskega otoka Gran Canaria do Kapverdskega otoka Sao Vicente. Od tam pa v decembru 2016 sam preplujem Atlantski ocean, ter po 15 dneh in eni uri solo jadranja, priplujem do Karibskega otoka Barbados. Tako postanem eden redkih Slovencev, ki so samostojno prepluli Atlantski ocean.

V prvih tednih in mesecih leta 2017 preplujem in obiščem še dobršen del Karibskega otočja.

Junija 2017 je izšla moja druga knjiga, tokrat prvi slovenski jadralski ljubezensko erotični roman, kateri je zelo lepo sprejet med bralci. Kmalu postane zelo iskana knjiga v knjižnicah in knjigarnah.

Septembra 2017 izide moja tretja knjiga, potopis in nadaljevanje prve knjige, Sam prek oceana.

Oktobra 2017 se odpravim na karibski otok Martinik in nadaljujem svojo plovbo. V trinajstih mesecih plovbe sem obiskal: ABC otoke, otočje San Blas in Panamo, opravil prehod skozi Panamski kanal in zaplul v Tihi ocean. Po 40-tih dneh neprekinjene plovbe po Tihem oceanu sem priplul do Markeškega otočja, nato pa sem obiskal še Tuamotus atole, Družbene otoke, Cookove otoke in otočje kraljevine Tonga.

Januarja 2019 izide moja četrta knjiga Skriti paradiž  (tretji potopis) o moji zadnji plovbi od Martinika do Tonge.

Aprila 2019 se odpravim nazaj na Tongo in se odpravim na novo plovbo, ki me bo popeljala bližje končnemu cilju, da bi obplul svet.

 

 

KONTAKT:

jasminjadranje@gmail.si

 

  Jasmin Jadranje