TAKO PAČ JE… (3. del)

(neprimerna vsebina za osebe pod 16 let)

Ura je bila že skoraj pet, pa je še nisem videl, … pol šest…spet nič. Počasi me je grizel dvom, da sem nasedel Zdenetu in postalo me je sram. Jaz sem dvomil o njenih besedah, moja lepa in pridna žena pa dela ter služi denar za družinski blagor. A če sem že tu, bom še malo počakal in se nato odpeljal domov, k otroku, ki je v varnih ter dobrih rokah varuške. Ura je odbila že šest in zanimivosti iz časopisa sem prebral, pregledal vse slike, spil colo in pojedel bi še eno pecivo, če bi ga imel. Ni kaj, moja Teja dela in nobenega dvoma ni, da bi lahko bil ljubosumen. Bom raje odšel v trgovino in ji kupil kakšno bonboniero, zelo rada ima Bajadero. Zložim časopis, ga vržem na sosednji sedež, ter že hočem zavrteti ključ in se odpeljati, ko jo zagledam,  mojo lepo Tejo, vedno urejeno, tokrat oblečeno v črnem hlačnem kostimu, zapetim skoraj do vratu. Okoli njega je imela zavezano rdečo rutko z zlatimi poslikavami, katero sem ji kupil v trgovini s svilo, ko sem bil lani na službenem potovanju v Dusseldorfu. Svoj črn, elegantni plašč iz kašmirja je imela zvit čez roko, v drugi pa je nosila črno usnjeno torbico, priznanega kreatorja Louisa Vuittona. Ja, rada je imela izbrane originalne in drage znamke. Zakaj pa ne, saj je to potrebovala za službo in bila je veliko med poslovnimi ljudmi. 

Sedla je v avto, si popravila šminko in videl sem, da je vzela v roke telefon, nekaj odtipkala in se pogovarjala z osebo na drugi strani linije. Bila je tako raznežena, tako lepa, sploh kadar se je smehljala v telefon. Vem, verjetno se pogovarja z najino hčerko, le kdo drug bi ji narisal tako lep nasmeh na njena čudovita lica.  Vedno je govorila, da bo poskrbela, da bo najina hči pristala na najvišjih mestih v službi. Ko je končala pogovor, se je s svojim rdečim lepotcem odpeljala proti centru mesta. 

Poklical sem domov in vprašal, če se je že mami kaj oglasila in ko sem izvedel, da njen klic ni bil namenjen najini hčeri, sem res pristal v dvomu. Vozil sem za njo v varni razdalji, čeprav še sam ne vem zakaj, a neka nevidna roka me je vlekla, da sem ji sledil. Pripeljala se je do znane in velike trgovine z ženskimi oblačili in perilom. Tako suvereno je ustavila avto na parkirišču ob glavni cesti, stopila ven in od zadaj z daljincem zaklenila avto. Vzel sem telefon in fotografiral njen avto pred trgovino. Še sam ne vem zakaj, a sem ga. Skrit sem čakal na odstavnem pasu skoraj pol ure, preden je prišla ven, lepša, drugačna,  z veliko nakupovalno vrečko v roki. Kar me je najbolj zbegalo je bilo to, da sem že v startu videl, da je drugačna, a ne vem zakaj? Potem pa me je zadelo v glavo. Seveda, prej je bila oblečena v črn kostim, sedaj tega ni imela na sebi. Oblečena je bila v pol prozorno črno srajco, skozi katero se je videla njena koža in črn nedrček. Sedaj je imela oblečeno črno mini krilo, katero še nikoli v življenju nisem videl. Na nogah je imela črne svilene nogavice, s tako lepo čipko pri samem vrhu nog, katere niti mini krilo ni zakrivalo. Wouuu, nisem se mogel zadržati in sem kot bedak, še sam sebi zažvižgal v avtu. Čevlje je nosila iz črnega  nabuka z visoko peto, spredaj pa je bil kovinski dodatek, čez rame je imela ogrnjen črn plašč, katerega je imela prej zvitega čez roko. Očitno je črn kostim romal v veliko vrečko, katero je sedaj nosila v roki. 

Je to res moja Teja? Sem se glasno spraševal. Ufff, kako je bila lepa in seksi. Le zakaj je tako malo oblečena, saj se bo revica prehladila, ker je zunaj še kar precej mrzlo. Potem pa bo ta prehlad začutila, ter spoznala da ima prehlajen mehur in se spet ne bova ljubila kakšen mesec ali dva, morda celo tri. Ahhh, pa saj sploh ne vem, kdaj sva se nazadnje, ker je ves čas pod stresom.

Sedla je v svoj avto in se odpeljala, po obvoznici, na glavno cesto, z nje pa po nekaj minutah na izvoz, ter se zapeljala do neke večje stavbe ob glavni cesti. Zavila je in parkirala vzvratno kot vedno ter se ustavila  na koncu parkirišča. Odprla je vrata in izstopila. Takrat pa me je skoraj kap. Videl sem, da je pri izstopu iz avta iztegnila svojo lepo levo nogo, na kateri se je na bedri videla tista čipka in še višje proti telesu, njena lepa in nežna bela koža. Pa saj je bila v samostoječih nogavicah, tako gola! Halooooo! To naj bi bila moja žena, sedaj pa je bila videti kot neka draga kurba! Hitro sem vzel telefon v roke in naredil spet nekaj posnetkov.

Že sem se hotel zapeljati tja, ter jo povprašati, komu želi na večerji narediti vtis, saj po mojem skromnem mnenju, si bo tako oblečena naredila le veliko sramoto. Še preden sem zapeljal naprej, je pred njo stopil lepotec, kateri je pravkar skočil iz naslovnice  ženske modne revije. Postaven, oblečen v lepo obleko, s črtasto kravato, urejeni lasje, po moje, polni gela. Vidi se mu, da je reden obiskovalec fitnesa in tam kjer imam jaz svoj trebušček, ima on verjetno napete radiatorčke, kot se temu reče. Na videz je bil videti vsaj deset let mlajši od moje Teje. Sklonil se je k njej in že sta se diskretno poljubila. Iz njene roke je vzel daljinca od avtomobila, ga na daljavo zaklenil in jo prijel z desno roko, tako čez pas ter jo popeljal v notranjost hotela. Zdaj sem bil res zmeden. Delavec hotela to sigurno ni bil, ker se potem ne bi poljubila z njim. Tako mladih sodelavcev tudi ni imela, saj tisti niso bili, ki so bili v odboru in bi morala z njimi na večerji. Ja, … kdo pa bi potem to lahko bil? 

Obsedel sem v avtu in se nisem mogel premakniti, kot bi mi nekdo pribil rit z žebljem na sedež. Nisem mogel verjeti svojim očem, moji trenutno šokirani  možgani so neumorno delovali in iskali odgovor, kot da iščejo sedem številčno kombinacijo za državni lotto. Ne vem kako dolgo je trajal ta šok, a v avtu sem sedel še dobrih 10 minut, preden sem spoznal, da me moja žena, moja zlata Teja vara s tem mastnoglavim važičem. Ko sta odšla v stavbo sem tudi sam zapeljal na parkirišče, a dovolj stran od njenega avta, da me ne bi opazila, če bi slučajno stala kje ob oknu. Šele sedaj sem dojel, da sem pred hotelom Park. Počutil sem se kot detektiv Clouseau iz istoimenskega filma.

In kaj naj zdaj? Odločil sem se, da vseeno dobro preverim, če je v tem kaj resnice. Stopil sem mimo recepcije in pogledal v hotelsko restavracijo. Tam sta sedela in ravno nazdravljala s penino, katero je mladi mastnoglavec, verjetno že prej naročil. Potem je poklical natakarja, ki je prišel takoj k njemu. Ne vem kaj mu je le-ta rekel, a natakar je poslušno prikimal, vzel pravkar ponujenega dvajsetaka in ga diskretno stlačil v žep svojih hlač. Napitnina, seveda, ni mi treba biti detektiv, da bi to vedel, saj sem to videl že v nekaj filmih. Natakar pograbi posodo s steklenico penine in belim prtom, ter jo odnese iz restavracije, točno mimo mene, ki sem sedel v naslonjaču avle, da sem lahko od daleč in iz varne razdalje  spremljal dogajanje v restavraciji. Škoda le, da ničesar nisem mogel slišati.

Ko je natakar odšel proti dvigalu, sem gledal proti njemu. Najraje bi stekel za njim in šel pogledati kam ga nese, a sem se bal, da me bo vprašal v katerem nadstropju bivam. Zdaj vem, da ga nese v njuno sobo. Počakal bom in pogledal proti tabli nad dvigalom, pa bom videl v katerem nadstropju bo zasvetila lučka. Pri dvigalu je zavil na levo, kjer so pritlične sobe. Verjetno je imel ta »lover boy« tu kar svojo sobo, za »nujne« primere. Zdaj pa sem bil še bolj živčen in napet. Pogledal sem na telefon in na zaklenjenem zaslonu sem videl sebe, kot bi bil ob ogledalu. Z levo roko sem si malo potlačil lase, da bi ugotovil, kako bi bil na mojih laseh videti gel, če bi jaz imel takšno frizuro. Ma ne no… Takrat pa sem se zdrznil, saj sta golobčka vstala in se smeje napotila proti meni. Presedel sem se na drugi stol, obrnjen s hrbtom proti njima, se malo polegel nižje po sedišču, v roke pa sem vzel hotelski katalog, ki je bil na mizi. Od šoka sem šele po nekaj sekundah ugotovil, da ga berem obrnjenega na glavo. Sprehodila sta se mimo mene in prišla do dvigala. V petnajstih minutah se je moja Teja z njim smejala več, kot prej z mano pol leta. Ni čudno, da se je zagledala v njega, če je tako zabaven. Vstopila sta v hodnik, iz katerega se je ravno vrnil natakar, ki jima je odnesel penino v sobo.«

Uhh, med njegovim pripovedovanjem sem kar požiral slino in si predstavljal Tejo in njega v tej situaciji. Uhhh…

(se nadaljuje…)

 




2 thoughts on “26. marec

    1. Nastaja, nastaja, samo ta zgodbica ne bo njegova vsebina. Pri novem, pa mi je na sredi, zmanjkalo inspiracije 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja