TAKO PAČ JE…

(neprimerna vsebina za osebe pod 16 let)

Danes bo blog drugačen, ni ravno morski, pa tudi gorski ni. Je pa vseeno zanimiv in je v nadaljevanju dokaz, da v teh dneh, ni vsem hudo zaradi izolacije.

Vse je že okuženo s tem virusom corono, pa naj bo to TV ali radijske novice, družbena in socialna omrežja ter še kaj. Začenjajo se verižna pisma, takšna, kot so bila pred meseci. Danes še potres, kot da ni že vsega dovolj.  Tudi po telefonu se pogovarjam in čutim stisko ljudi, preplašenost , ni da ni.

Opoldne me je poklical tudi Brane. Poznava se že nekaj let, saj sva oba navtična navdušenca in bolj kot z virusom corona sva okužena z virusom jadranja. Tudi on mi v začetku pogovora naklada o virusu. OK, vse vem, sledim toku dogajanj, sem v samo izolaciji,… potem pa mi pove še svojo »žalostno« zgodbo.

Pred tremi tedni mu je za rakom umrl dober prijatelj iz otroštva, sošolec in nekaj let celo sodelavec Jaka. Bila sta zelo navezana drug na drugega, zato sta ostala prijatelja, tudi ko sta se oba poročila. Brane se je sicer pred šestimi leti ločil, a so se še vedno družili med sabo. Morje in ljubezen do barke, vlaganje denarja v njo in križarjenje po Hrvaški, mu je bilo bolj pomembno od žene. Ločila sta se, na srečo otrok nista imela, ker je bila žena predana poslu in graditvi svoje lastne kariere v javnem življenju (ker je znana TV osebnost, jo ne bom imenoval).  No kakor koli, umre mu prijatelj in gre na pogreb, ki je bil še zadnji petkov dan pred razglasitvijo strogih vladnih ukrepov. Ni jih bilo veliko na pogrebu, verjetno ravno zaradi virusa ne. Še Jakove in Tejine hčere ni bilo, ki je poročena z nekim dizajnerjem  iz Lizbone na Portugalskem.  Pa ji je Brane ponudil svojo pomoč, če ga bo kaj rabila, tako bolj iz vljudnosti, saj veste sami kako se temu reče. No pa ga je že v ponedeljek, tri dni po pogrebu, poklicala  žalostna vdova Teja.  Sam je samostojni podjetnik, dela le ko potrebuje denar, drugače pa je več ali manj na barki, katero ima na Hrvaškem v eni od ACI marin. Zdaj je čas virusa in je raje ostal doma v Trzinu.

Ko je prišel do nje, ga je prosila za nekaj drobnih opravil, ki bi jih sicer lahko sama opravila, saj je bila 14 let mlajša od njega in dovolj močna. Ja, Jaka se je takrat zaljubil v 19 let staro pripravnico v njihovi pisarni. Iskra je preskočila in že pri prvem »hitrem« seksu v kletnem arhivu firme, je posejal svoje seme v njeno mlado in čvrsto telo. Saj veste kako sledi: poroka samo z najbližjimi ob ogromnem trebuhu, potem rojstvo otroka, obnovljena stara hiša na podeželju, itd. Star pregovor pravi, da hruška ne pade daleč od drevesa. Tudi hči je odšla po maminih stopinjah. Med študijem arhitekture je v enakih letih kot mama, zanosila na enem od raziskovanj stare arhitekture v Španiji in zdaj živi v njeni sosednji državi.  Teden dni pred Jakovo smrtjo je rodila že tretjega otroka, pa jih še 26 let ne šteje!

On meni razlaga in ravno ko sem mu želel reči, da si grem skuhati nekaj za kosilo, ker tudi meni nihče ne kuha, gostišča in menze pa so zaradi virusa zaprta, pa me prehiti in pravi: »Potem pa se začne moja zgodba.« Jaz poslušam, on nadaljuje, kako ji je pomagal prvi dan, drugi, tretji,… vsak dan se je vračal domov, prespal, dopoldne naslednjega dne pa ga je Teja spet klicala. Četrtega dne pride do izolacije in karantene. Teja mu reče, naj kar ostane pri njej, da ne bo plačal kazni. Pa ostane, ne da se mu vsak dan vozit 38 km v eno stran in zvečer še toliko v drugo. Zvečer Teja naredi večerjo, malo spijeta in nazdravljata pokojnemu Jaku, zraven pa obujata zgodbe iz mladosti in se smejeta. Vse večkrat mu zaradi smeha mlada vdova prileti v naročje in se obnašata, kot da je bila pred tednom dni poroka, ne pa pogreb. Zvečer gre Brane pod tuš in ona za njim. Brane pravi, da že dolgo ni seksal, zato se ni mogel premagati in nekaj poguma mu je dal tudi zaužiti alkohol, saj sta menda spila več kot pol litra Martella. Mlada, postavna črnolaska z dolgimi nogami je pokleknila in mu ga… Ja, menda mu je takoj prišlo. Skupaj sta se stuširala in zaspala sta v isti postelji. Hmmm, pomislim, Jaka se še ohladil ni, vidva pa…

»Me poslušaš?«, mi pravi.

»Seveda te.«

»In zakaj si ves čas tiho? Sem že mislil da si prekinil.«

»Nisem, kaj naj rečem, samo poslušam.« mu odvrnem.

Pa spet pravi, da sta prvo noč še dva krat seksala. Nenasitna je ta vdova. Po jutranji kavi ga je menda v črni spalni srajci, ki je bolj podobna sexy čipkasti kombineži, tako razvnela, da je samo z roko zamahnil po mizi, da jo je očistil, Tejo položil na njo, nato pa si jo je kar na njej vzel. Pravi da se mu meša, ko ji prihaja, ko je glasna in ko mu pravi, da je najboljši. Nobena mu tega še ni rekla, čeprav jih ni imel veliko v svojem dosedanjem spolnem življenju.  A vsaj te so bile vse po vrsti lepotice.

»Ja ni kaj, lepo ti je. Vsaj nekomu je corona z izolacijo polepšala življenje. « mu pravim.

»Ni, ni, da veš da ni. Tri dni še tako paše, potem pa… »

Ja menda je bilo prvih nekaj dni še zmerno, zadnja dva dni tudi pet krat na dan seksata. Menda je nenasitna potrebnica. Ona bi ga vsak sleherni trenutek imela v sebi. Zdaj pa njemu to preseda, se Teje že boji in se jo le izogiba, če se le lahko.  Pravi da ga tam, kjer ga je še nedavno srbelo, zdaj boli in čuti otekline.  Boji se, da se bo še nadaljevalo in vzpenjalo do ukinitve izolacije.

»Dober si, da lahko tolikokrat seksaš.« mu pravim in nadaljujem: »Jaz tega ne bi zmogel. Meni še samo zjutraj stoji, pa še to menda od vode, ker moram na stranišče.«

»Dej nehaj stari, ona ima od Jake več tistih modrih tabletk, kot imaš ti doma aspirina.«

»Ja potem pa te razumem. Sicer sam ne vem kako je s tabletko, ampak zdaj si mislim, da postaneš z njo pravi žrebec. Kar tako naprej, če ti paše.« mu pravim.

»Dej stari, rabim eno uslugo. Čez pol ure me pokliči, ko bova pri kosilu. Ker bom jedel in imel v rokah pribor te bom dal na zvočnik, pa reci, da me nekaj nujno potrebuješ in naj pridem, ter ti pomagam. Stari plačam ti! Samo reši me iz tega pekla, ki sem si ga sam skuhal.«

»OK, bom, samo da potem jaz ne bom vsega kriv.«

»Ma stari, hvaležen ti bom do groba, samo reši me. Saj potem jo bom poklical in rekel, da se ne smeva več skupaj družiti, ker sem slišal pri poročilih, da dva, ki nista na istem naslovu, ne smeta biti skupaj.«

»OK, pokličem čez dobre pol ure. Samo a veš, da se potem tudi midva ne bi smela srečati? Kaj če si Teja pride gor?« rečem v prepričanju, da je Teja toliko fleksibilna v možganih, ker ni blondinka.

»Ma daj stari, saj se ne bova videla, ti samo pokliči. Ona pa ima trenutno možgane na off.«

Pokličem ga po dogovorjenem času in on mi reče, da pride čez eno uro do mene. Še Teja mi pošlje pozdrav, ki je bil slišati bolj momljanje s polnimi usti. Kasneje me Brane pokliče iz avta, a sem jaz pri svojem kosilu in se mi ga ne da poslušati, zato mu pravim, da se slišiva jutri. Torej nadaljevanje sledi.

Na eni od radijskih postaj so poročila in pravijo da je v Sloveniji stanje vse slabše zaradi virusa. Evo ni vsem slabo in hudo, virus je nekaterim tudi polepšal dan, teden in karantena je tudi za nekaj dobra. Kaj pa lahko še ljudje počnemo v karanteni? Če nimamo ženske kot jo ima Brane, imamo TV in hladilnik, tudi to je tolažba. Samo zamislim si lahko, kakšni bomo videti na morski plaži, če letos sploh bo kaj od dopusta. Morda bomo bolj močni, a bomo vsaj vsi veseli, a ne?