Nova Kaledonija

V novi Kaledoniji se vse umirja po opustošenju ciklona Gretel. Zdaj so na vrsti službe za odpravo posledic in reševanje. Nasedlo veliko ladjo, ki jo je dobesedno iztrgalo s sidrišča in pognalo v ozek preliv, jo je nabilo še v betonski most, kjer se je v plitvini pri ribji predelovalnici tudi ustavila. S tem lahko vsi, ki nismo bili tam le ugibamo, kako je bilo v Noumei tistih nekaj ur.

Zdaj tudi z obale vlečejo barke nazaj v vodo, jih postavljajo pokonci in rešujejo od njih, kar se rešiti da. Tudi potopljena plovila počasi dvigujejo iz morja s pomočjo balonov, nato pa jih z vleko pospremijo do kopna.

Precej nevšečnosti je naredil ciklon tudi na kopnem, saj so zaradi obilice dežja narasle reke, katere so se razlile iz svojih strug, ustvarile hudournike, ki so odnašale ceste in hiše. Prav tako je veter odnesel nekaj streh hiš, tudi kakšna stena na njej je zdaj odprta. V boatyardu, kjer je Indigo, je ob njem velika lakirnica za plovila. Tudi ta je ostala brez ene montažne stene in še sreča, da kosi le-te niso poleteli v Indigo. Kolegi, ki mi pišejo in mi pošiljajo fotografije, pravijo, da so po zraku letele posode za smeti, kante, mize, stoli in še kaj. Ravno ti predmeti so predstavljali veliko nevarnost, ki so kot projektili leteli po zraku.

In zdaj je še do včeraj 100% varna država pred corona virusom, razglasila stroge ukrepe in zaprla svoje meje. Kot vse ostalo, so na tapeti tudi letališča, trajekti, križarke in drugo. Tokrat se jim je začelo z dvema okuženima, enako kot pri nas. Tako se je moj odhod na Novo Kaledonijo samo še bolj oddaljil od začrtanega plana.